FRANČIŠKA ŠTREMFELJ-KACIN
(28. januar 1875 Laniše 6 - 3. junij 1954 Begunje 98)

zasebnica trgovka

Robert FONDA
2008



ŽIVLJENJEPIS:


Franca se je kot najmlajša izmed 6 otrok Tomaža ŠTREMFLJA rodila v Lanišah 6 na kmetiji "V Laputnk". Njena mati Marijana r. KACIN, ki se je s Tomažem poročila leta 1868, ko sta bila že oba vdovca, je bila v daljnem sorodstvu s "Podčrtarskimi" iz Podjelovega brda. Pri 12-tih letih je Franca hodila služit na Mrzli Vrh na kmetijo ERŽEN "Mrzlikar", na kmetijo ŠTREMFELJ v Laniše pa je hodil gostač Anton KACIN (10.1.1869 - 17.4.1902). Njegov oče Matevž KACIN (1845-1933) je bil gospodar in znani veseljak na kmetiji "Pr' Podčrtari", mati Uršula r. ERŽEN (1846-1917), ki je bila rojena na kmetiji "Podlakouz" v Stari Oselici, pa je bila v sorodu s pisateljem Ivanom TAVČAR-jem. "Pr' Podčrtari" so imeli še pred 1. svetovno vojno krčmo, kjer pa se je v glavnem pilo (žganje in vino) in plesalo. Ko je Franca z Antonom zanosila in sta se 22. januarja 1894 na Novi Oselici poročila, sta odšla zdoma. Fantek, ki se je rodil 15. maja 1894 je na porodu umrl, tako, da niti imena ni dobil. Franca se je preselila v Sovodenj, kjer sta z možem kot podnajemnika/?/ živela v hiši Janeza ERŽEN-a. Slednji je hišo dne 17. aprila 1894 kupil od kramarice Micke BAJT. V njej sta se Antonu in Franci rodila naslednja dva otroka: Janez (24.8.1895) in Francka (28.3.1897), Micka BAJT pa je bila njuna krstna botra. Mož Anton je služil kruh tako, da se je pridružil skupini domačih mož, ki so po okolici gradili hiše. Priložnostno delo pa ni prinašalo zadovoljivega prihodka. Ko se jima je rodila hči Malka (4.7.1899), se je že odpravljal na pot v Ameriko. Z ženo, ki ga je morda spremljala ob slovesu, sta v Selu pri Žireh dala krstiti njuno hčer. Anton je iz Žirov nadaljeval pot v Francijo, od tam pa je iz pristanišča Le Havre dne 26. avgusta 1899 odplul proti Ameriki. Na Ellis Island (New York, USA) je prispel 14 dni pozneje. Iz Amerike se ni več vrnil, saj je že 17. aprila 1902 umrl. Govori se, da ga je zasulo v rudniku ali pa je umrl zaradi pljučnice.

Franca je postala vdova, njen tast Matevž pa je bil določen za soskrbnika njenih mladoletnih otrok. Dejstvo, da je od Janeza ERŽEN-a le 10 dni prej odkupila hišo v kateri je živela z otroki, je težko zgolj naključje. Po smrti moža je poskusila družinsko srečo še z Janezom KACIN-om "Podčrtarjem" mlajšim bratom pokojnega Antona, vendar se zveza ni obnesla. Rodila pa se jima je hči Ivana ŠTREMFELJ (22.6.1904), ki je v 30. letih kot učiteljica gospodinjstva in ročnih del poučevala na Narodni šoli v Sovodnju. Leta 1940 se je poročila s Franjom RUBIN-om, s katerim sta se po vojni odselila v Begunje.

Franci sami ob štirih otrokih ni preostalo drugega, kot da se oprime dela, ki ga je najbolje znala. Trgovsko žilico, ki jo je kot kaže podedovala po očetovi družini, je s pridom izkoristila. Že njen oče Tomaž ŠTREMFELJ (16.12.1825 Laniše 25 - 02.12.1886* Laniše 6) naj bi bil potovec (trgovski potnik), ki je v Gorici ali kje drugje nabavljeno blago prodajal po Idrijskem in Tolminskem, pa tudi po Loškem. Tudi Francina najstarejša polsestra Marija (Jera) ŠTREMFELJ-TOLAR (1857-1940*) je bila v Sovodnju znana kramarica, ki je svojo robo prodajala na "plac", ko se ji je le ponudila priložnost. Mica, Tomaževa stara mati po materini strani, pa je bila hči Andreja FANTON-a, ki se je leta 1772 priženil v Sovodenj in katerega predniki izvirajo iz beneške /trgovske?/ družine FANTON. (op.: ledinsko ime "Per Fanton" v Spodnji Kanomliji pri Idriji).

FRANČIŠKA KACIN KUPI HIŠO - 1902, Sovodenj 8:
Stara mamičina hiša

Janez ERŽEN, ki živi v Ameriki (Park County, Montana, USA), pri prodaji pa ga zastopa žena Marija (r.1865), ima v letu 1902 poleg hiše "Sovodenj 8", v kateri živijo njegovi žena Marija in hči Angela ERŽEN, pa tudi Franca KACIN s tremi otroki (Janez, Francka in Malka), v lasti tudi sosednjo hišo "Sovodenj 26/10" (zgrajeno 1896; kasneje poznano kot hišo "S.10:Pr' Uštin") s travnikom. Lastnik slednje Janez ERŽEN postane dne 9. julija 1901, ko jo za 1520 kron izplača upniku Lovrencu TREVNU iz Koprivnika.

Sovodenj 8 (stara mamičina hiša)Franca KACIN, takrat že kot zasebnica, s prodajno pogodbo 7. aprila 1902 za 2000 kron od Marije ERŽEN, kot posrednice, kupi obe hiši s pripadajočim travnikom, ta pa po prodaji družinske posesti s svojo hčero Angelo ERŽEN (r.1893) naslednji mesec, točneje 13. maja 1902 odpotuje za vedno v Ameriko, k možu. Franca v hiši "Sovodenj 8", na kateri ima v tem času še nek neporavnan dolg in je ne sme prodati ali prenesti na koga drugega, še naprej živi s svojimi otroki. Kot zasebnica je Franca gotovo trgovala ali pa opravljala kakšno drugo obrt že v času, ko je bivala v njej. Leta 1913 pa se je z otroki preselila čez cesto v hišo "Sovodenj 7", potem, ko je to dobila v zameno za drugo svojo hišo "Sovodenj 26/10". Prvo hišo "Sovodenj 8" obdrži v svoji lasti in jo začasno uporablja kot skladišče.

Hiša "Sovodenj 8" ponovno zaživi leta 1926, ko se vanjo s svojo družino vseli Francina hči Malka. Njen mož Matija DEBELAK (1897-1991) si v njej postavi fotografski atelje, Malka pa je polno zasedena s trgovino. Od takrat je hiša znana po imenu "S.8: Pr' Matijet". Po smrti svojega moža Andreja ERŽEN-a "Podlednovškega" se k družini priseli tudi Marička GRUDEN-ERŽEN "Bendetova" s Koprivnika, ki tu postane domača kuharica. Družina je v hiši živela do leta 1936/7, ko so se preselili "V Grapo". V njej so še naprej ostali kuharica Marička in njuna dva otroka Rozinka in Franc, občasno, v glavnem pa pri starših "V Grapi", pa je tu živela tudi Jožica KACIN (1920), Malkina najstarejša hči. Morda je bila hiša namenjena njej, vendar so dogodki, ki so sledili v naslednjih letih stvari obrnili na glavo. Po poroki z žandarmerijskim podnarednikom Dako MILANOVIĆ-em leta 1941, se je v hiši sicer še rodila njuna prva hči Stana (1942), potem pa je morala mlada družina Sovodenj zapustiti. Naslednja hči Mira (1943) se je že rodila v bližjih Fužinah, ostali trije otroci Niko (1946), Lado (1948) in Miro (1950) pa v Gorenji vasi.

Zadnja je, do svoje smrti, v hiši živela sama (vojna ji je vzela tudi oba otroka) kuharica Marička ERŽEN (1900-1968). Hišo je leta 2002, natanko 100 let po tem, ko jo je Franca kupila, občina porušila. Na njenem mestu naj bi bila nekoč avtobusna postaja.

"PR' TADEBEL FRANC" - TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, Sovodenj 7:
Nova mamičina hiša

Dne 11. novembra 1912 sta se poročila Antonija TREVEN (r.1896) "Lazarčna" in Janez ŠIFRAR "Sivkar", oba s Koprivnika. Nevestin oče Lovrenc TREVEN je svojo (ali ženino) nekdanjo posest s hišo "S.26/10: Pr' Uštin" pridobil nazaj in jo kot doto oddal svoji hčeri, Franca KACIN pa je v zameno vzela hišo "Sovodenj 7" s pripadajočim travnikom. Menjava hiš je bila opravljena 13. januarja 1913. Franca je z menjavo pridobila boljšo lego. Prostor pred hišo je bil bolj odprt in prav gotovo je že tedaj vedela kako ga bo izkoristila. Dne 19. oktobra 1916 je delu travnika ob hiši spremenila namembnost. Na novo pridobljenem zazidljivem delu parcele je postavila skedenj in šupo, ki ju je potem sin Janez (Anžon) uporabljal za vozove in konja.

Sovodenj 7 (okoli 1910)Franca je takoj po koncu vojne leta 1918 v svoji novi hiši "S.7: Pr' Tadebel Franc" odprla trgovino z mešanim blagom. Blago za svojo trgovino je naročala v glavnem v Škofji Loki. Za prevoz nabavljenega blaga v Sovodenj pa je skrbel njen sin Anžon. Prodajala je predvsem prehrambene izdelke (kruh, moko, testenine, ...), pa tudi pijačo, sladkarije (bonboni Šumi, ...), razne drobne predmete (okrasne pentlje, trakove, ...) in še kaj. Pogodbo je imela tudi z ljubljansko tovarno Kolinska, kjer je kupovala cikorijo, ki so jo tedaj uporabljali kot dodatek h priljubljeni kavi imenovani "proja".

Trgovina je bila v pritličju, v gornjem nadstropju hiše pa je stanovala najmlajša Francina hči Ivana ŠTREMFELJ (1904-1972). V trgovini je bilo življenje ves čas zelo živahno. Mnogo ljudi se je ustavljalo v njej in marsikatera zgodba ali novica je prišla na dan. Tudi Francin tast Matevž KACIN (1845-1933) je dostikrat v škornjih in s klobukom na glavi prilomastil v njeno trgovino po robo. Včasih je tudi kaj prigriznil. Kar pa je imel za odnesti domov je naložil na rdečo krpo, ki jo je vedno imel pri sebi, stisnil vogale skupaj in si jo oprtal čez ramo. Sprva si je svojo družino v tej hiši ustvarila tudi Malka. Pr' Tadebel Franc (okoli 1930)V njej se je kot prva iz družine rodila njena hči Jožica KACIN (1920). Po Malkini poroki z Matijo DEBELAK-om, dne 14. julija 1924 pa sta se tu rodila tudi njuna prva dva skupna otroka: Nikica (1924-1985) in Viktor (1926). Jeseni leta 1926 je ob hudi poplavi hišo zalilo. Voda je tako narasla, da so morali hišo zapustiti skozi frčado. Viktorja, ki je bil še dojenček, so v zibki nesli preko brvi na nasprotni breg čez cesto. Takrat se je, morda do spomladi, cela družina začasno vselila v "staro mamičino hišo", kjer pa je Malka s svojo družino potem kar ostala. V njej so se jima z Matijem rodili še ostali otroki: Srečko (1928), Cvetko (1929-1929), Francka (1930), Herman (1932) in Rozalija (1933-1933). Le najmlajša Marija (1942) se je rodila v Koprivniku "Pr' Malk u Grap".

Po malem je Franca trgovala še vse do leta 1942, ko so bile zasebne trgovine ukinjene. Ko po vojni trgovine ni bilo več, je življenje v hiši zamrlo. Ivana se je že pred vojno poročila in se odselila v Begunje, Malka in Matija sta z otroki živela "V Grapi", Jožica s svojo družino pa v Gorenji vasi.

Leta 1954 je šla Franca na obisk k hčeri Ivani v Begunje. Do Lesec se je peljala z vlakom, od tam do Begunj pa je morala peš. Čevlji so jo ožulili, zato si jih je sezula in pot po prašni cesti nadaljevala bosa. Takrat se ji je ožuljen prst na nogi vnel, vnetju je sledilna zastrupitev, ki se je širila po nogi navzgor. Franca je zbolela in Malka je šla v Begunje, da sta obe z Ivano skrbeli zanjo. Zaradi sladkorne bolezni se ji je stanje poslabšalo. Kmalu je umrla. Pokopali so jo v Begunjah.

Zadnja sta v hiši živela Anžon in njegova žena Johana. Ko sta umrla Anžon (1964) in za njim še Johana (1967) je posest odkupila občina. Na mestu kjer je nekoč stal Anžonov skedenj je zgradila trgovino (ABC Loka-1968, sedaj je tam Mercator), na prostoru kjer je stala hiša pa sta danes parkirišče za avtomobile in avtobusna postaja.