S pomočjo redkih pisnih virov, interneta, posameznih raziskovalcev priimka, nekaterimi statističnimi raziskavami in drugimi zbranimi podatki, bom poskušal vsaj v grobem sestaviti zgodovino nastanka priimka. Zabeležil sem si osebe, ki sem jih zasledil v posameznih virih in na podlagi njihovih imen spremljal razvoj priimka, ki izvira iz rodovne skupnosti FUNDANIJEV, katere nastanek sega v sam začetek ustanovitve Rimske države.

V letu 243 p.n.š. je bil tako kot prvi predstavnik rodovne skupnosti imenovan za rimskega konzula; sicer plebejec po družbenem statusu (ti imajo upravne pravice v Rimski državi od leta 367 p.n.š., in torej od takrat lahko nastopajo v državnih funkcijah) Gaius FUNDANIUS Fundulus. Naslednji je bil v letu 195 p.n.š., tokrat v zvezi z "Opijskim zakonom", omenjen plebejski tribun Marcus FUNDANIUS. Še nekaj predstavnikov rodovne skupnosti je moč zaslediti v času p.n.š.: Gaius FUNDANIUS, humoristični pesnik in satirik s 1. stol. p.n.š. (omenjen v Horacijevih satirah II.8.), Decimus FUNDANIUS Primianus, decurion, z 2/3 1. stol. p.n.š, Gaius FUNDANIUS, plebejski tribun leta 68 p.n.š., ...

Pomembna letnica, in z njo povezan dogodek v zvezi z zgodovino priimka, je leto 181 p.n.š.. To je čas ustanovitve Ogleja (Aquleia). Zaradi trgovsko pomembnega strateškega položaja Rimljani, po vojni zmagi nad Kelti, zasedejo področje SV Italije, ter postavijo temelje bodoči rimski koloniji. Obdobje pomeni začetek romanizacije Padske nižine. V letih 178-177 p.n.š. si Rimljani v "Istrski vojni" prisvojijo še Istro s severno Jadransko obalo. V naslednjih letih v te kraje prispe okoli 3000 rimskih priseljencev (kolonialistov), v letu 169 p.n.š. pa, kot je zabeleženo v zapisih Rimskega senata tistega časa, še dodatnih 1500 latinskih (iz okolice Lazia) in drugih italijanskih družin, ki se pomešajo med obstoječe prebivalstvo (Veneti, Histri, Kelti, Japodi, ...). Domnevno se je ravno v tem času na to območje priselila tudi ena ali več družin FUNDAN(I)US. Leta 90 p.n.š. Oglej postane "municipij". Med leti 18-12 p.n.š. cesar Augustus (Oktavian) priključi ozemlje Istre k Italiji, ki od tega časa z mejo na Raši meji na Dalmacijo. Po razdelitvi Italije na 11 upravnih enot (leta 6 p.n.š.), isti ustanovi upravno enoto, ki je od 1.stoletja rimska kolinija, Regia X (Venetia et Histria). Ta se obdrži skoraj 3.stoletja. Oglej postane njeno glavno mesto. Med upravnimi reformami cesarja Dioklecijana, začetimi leta 297, je na osnovi Regije X ustanovljena (v nekoliko večjem obsegu) provinca VENETIA ET HISTRIA s središčem v Ogleju. Slednja je v tem času domovina našega prednika.

V tem času je imel visoko državno funkcijo, verjetno najpomembnejši predstavnik rodovne skupnosti v starem veku, K(alendis) Mai(is) C(aius) Minutius FUNDANUS. Bil je plebejski tribun, ambasador v Aziji, od leta 107 n.š. konzul, v času vladavine Hadrijana v letih 122/123 n.š. guverner v Aziji (Achaea) in prijatelj Plutarcha. Nekako v istem času, leta 116 n.š., je bil rimski konzul Lucius FUNDANIUS Lamia Aelianus, tudi plebejec. Zadnji, pred propadom rimskega imperija, je bil leta 303 n.š. omenjeni FUNDANUS, škof v Abitini (Libija). Zmaga krščanstva in prehod v srednji vek je postavila nove družbene norme, ki so posamezniku dodelile nov pomen. Poimenske omembe v družbi so bili deležni le redki izbranci. Skoraj 700 let kasneje se v pisnih virih ponovno pojavi nek predstavnik te rodovne skupnosti, Martinus FUNDACINO iz Atilie (Altino pri Benetkah), ki se 20.decembra 982 pojavi kot podpisnik nekega dokumenta.

V vmesnem času pa se je dogajalo marsikaj. Vdori tujih plemen, predvsem Hunov (l.452) in Langobardov (l.568) na ozemlje province so povzročili nove številne selitve prebivalstva. V tem obdobju je bil ustanovljen Piran, ki bo imel v tem pregledu nastanka priimka pomembno vlogo. Pregled priimkov, ki so se pojavljali v Piranu pred 2.sv. vojno, namreč kaže na to, da so skoraj brez izjem povsem romansko-bizantinskega izvora in se v veliki meri ujemajo s priimki v okolici Ogleja. Na podlagi tega, kot tudi drugih vzporednih virov (vpisi prebivalcev v Kopru, Izoli, ...), velja prepričanje, da so Piran ustanovili begunci iz Ogleja, potem ko so ga leta 452 pod vodstvom Atile porušili huni. Po drugi strani pa posamezni vpisi v "Corpus Inscriptionum Latinarum" (V volume, Mommsen); med drugimi je tu omenjen tudi Lucio FUNDANIO Rufo (decurion iz Ogleja, član oglejskega senata), kažejo na to, da bi lahko piranska družina FONDA izvirala iz oglejske družine FUNDAN(FONDAN), ki se je naselila v Piranu pred 12. stoletjem.

Kljub temu, da ni pisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je priimek FONDA nastal ravno v Piranu, pa na to več kot očitno kažejo nekatere statistične raziskave. Tu bom omenil tri: prva je nastala s pomočjo telefonskega imenika in interneta (Labo.net) in velja za leto 2002, pri drugi se bom oprl na tisto, ki jo je v knjigi "Piran, mesto in ljudje pred sto leti" opravila zgodovinarka Darja Mihelič in obsega obdobje med leti 1889 in 1892, tretja pa predstavlja številčno stanje družin Fonda na ozemlju Italije leta 1945.

Raziskava porazdelitve družin FONDA danes (upoštevajoč migracije prebivalstva v Piranu po 2.sv.) zelo lepo kaže na centralno razpršenost družin FONDA z območja Pirana, s poudarjeno naselitveno linijo v smeri italijansko govornega območja "Italijanska veja" (Piran je do 2.sv. pripadal Italiji, večino časa svoje zgodovine pa Beneški republiki). Zanimivo je, da tudi nekateri drugi stari piranski priimki romanskega izvora kažejo podobne oblike razpršenosti. Ker je priimek FONDA zgolj ena veja, ki se je razvila iz rodovne skupnosti Fundanijev, me je zanimalo kateri priimek bi torej danes pripadal osnovni veji rodovne skupnosti.

S pomočjo istega orodja, sem odkril (precej pogostejši) priimek FONDI, ki kaže natanko tako razpršenost kot sem jo pričakoval. Pri njem namreč kot glavni center izstopa okolica Rima (mesto Fondi je le dobrih 100 km južneje). Priimek ima še dva nekoliko manjša, pa prav tako omembe vredna centra (s povečano gostoto naseljenosti), v okolici Firenc in okolici Milana. Poleg teh dveh priimkov sem našel še priimek FONDACARO, ki verjetno tudi pripada isti rodovni skupnosti, katerega razpršenost na ozemlju današnje Italije pa je spet drugačna. Sam sem to statistično metodo grajeno na bazi telefonskih naročnikov družin FONDA razširil na ves svet. Rezultati so pokazali tudi na obstoj "Francosko-španske veje" s precejšno gostoto pojavljanja priimka v vzhodnih Pirinejih (Pyrennees Orientales), "Ameriške veje" v ZDA in "Slovenske veje" z dvema središčema, prvim v Lokvi na Krasu, in drugim, v Latkovi vasi (Savinjska dolina) in njeni okolici. Kasneje se bom podrobneje posvetil veji iz Lokve, iz katere izvira tudi moja družina.

Zgodovinarka Darja Mihelič je raziskovala poroke v Piranu v času od 1.januarja 1889 do 31.decembra 1892, in znotraj tega obdobja zbrala zadostno število podatkov na podlagi katerih je bilo moč napraviti merodajen statistični vzorec. Rezultati so pokazali, da je bil največkrat omenjeni priimek FONDA, ki ga je imelo 2,7% oseb omenjenih v teh poročnih formularjih. Prav tako je bil priimek najpogostejši v povezavi s hišnimi številkami, saj se omenja v zvezi s kar 25 naslovi (obdelanih je bilo približno 1/3 vseh hiš v Piranu). Po podatkih iz leta 1945 je v Piranu živelo 67 družin FONDA, kar je za priimkom Ruzzier (70 družin), tedaj drugi najpogostejši priimek v Piranu. V tem času je v Trstu po oceni živelo okoli 40 družin Fonda in v vsej ostali Italiji še 60 do 70 družin. Po ukinitvi "Cone B" leta 1954 je večina piranskih družin Fonda emigrirala v Trst, kjer po moji oceni danes živi več kot 20% vseh družin FONDA na svetu.

V Piranu je zabeležena tudi prva omemba priimka FONDA v katerem od pisnih virov. V "Chartularium Piranese" je kot priča pri dogovoru o oddaji velike količine olja odjemalcu iz Caorla 7.maja 1230 omenjen Dominicus FONDA. Isti leta 1261 skupaj s še 4 Pirančani sprejme za dobo 6 mesecev od koprskega kreditorja posojilo za Piran. V zapisu z 29.maja 1255 je omenjen Paponus FONDA iz Pirana, Dominikov sin, ko od Koprčana Vercija Almergiotija sprejme v fevd pol donosa od piranskega območja Kalčinar za ceno vazalske prisege zvestobe. 24.aprila 1268 nastopi kot priča, ko se vrsta uglednih Pirančanov (4 konzuli in 24 piranskih velikašev) s koprskim kreditorjem dogovori o najemu posojila. Pred letom 1300 sta večkrat (med leti 1284/92, prvič že tudi pred 28.majem 1281) omenjena brata, sicer sinova Mengarde, prav tako Pirančana, Iohanes in Petrus FONDA. Iohanes se pojavlja kot priča ob zadolževanju in nakupih na kredit. V piranskem območju Liminjan je imel vinograd, na kredit je prodajal vino. Petrus pa se omenja kot priča v raznovrstnih zadolžnicah, darovnici, zapisih o prodaji premoženja, oporoki. Na kredit je kupoval žito in sukno. Bil je lastnik plovila, ki ga je oddajal v najem za potrebe trgovanja. V letu 1616 je v kapeli župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu za duhovno baročno glasbo skrbel organist, sicer domači duhovnik, Papo FONDA. Ob popisu nepremičnin v Piranu leta 1626 je imelo v samem mestu svoje nepremičnine 11 družin FONDA (2,4% od vseh 463 popisanih družin; le štirje priimki so se med lastniki nepremičnin pojavljali pogosteje). Z ocenjenim premoženjem v višini 5.190 dukatov se je Zan Paulo FONDA z 12.mestom uvrščal med najpremožnejše meščane Pirana tistega časa. Koncem 17.stoletja sta bila ugledna Pirančana tudi oče Nicolai in sin Pietro FONDA, oba farmacevta. Ohranjeni sta njuni lekarnarski diplomi (opravljeni na univerzi v Benetkah): Nicolai (leta 1682) z naslovom: "Aprobatio D. Nicolai Fonda in arte aromataria" in Pietro (leta 1721) "Niuersis, & singulis has nostras uisuris, & lecturis, Nos Iustitiarij Veteres, pro Serenijsima Venetiarum Republica significamus, & harum serie fidem facimus, qualiter, sub die infrascripta dataru praesentium conuocatus fuit. Magistratus aedicto Aromatariorum huius Inclitae Ciuitatis Collegium sicut moris est, requirentre Dno Io Petro Fonda q Nicolai Piranense.". Poleg njiju sta, slednja v Padovi, visoko univerzitetno izobrazbo dosegla tudi v Piranu rojena Donato FONDA di Giovanni Pietro "dottorato in utroque iure in S.C. il 4.Jun 1695" in Hieronymus (Girolamo) FONDA , (26.5.1686 Piran - 30.11.1754 Trogir) duhovnik-trogirski škof, literat in filozof "dottorato in utroque iure in S.C. il 17.Feb 1707".

AMERIŠKA VEJA

Izven Evrope je edina izrazita "Ameriška veja", ki jo je raziskal Mark FONDA . Začetnik te veje je leta 1650 v Ameriko prispeli kolonialni priseljenec Jellis FONDA (1614 Agum, Friesland - 1659 Albany, New Amsterdam), sicer sin steklarja Douw FONDA (1580 Lyden, Holland - pred 1641 Agum, Friesland). Za slednjega v ameriških rodoslovnih krogih velja, da je potomec (protestantske) družine FONDA z okolice Genove oziroma doline reke Pad (Marino Bonifacio v svoji knjigi v zvezi s tem omenja Benetke). Gostota družin FONDA po posameznih ameriških državah v letu 2000 je razvidna iz naslednje mape. Statistika je napravljena na podlagi telefonskih naročnikov.

SLOVENSKA VEJA

Tudi o tem kdaj je nastala slovenska veja priimka ni pisnih virov, verjetno pa je njen nastanek posledica postopne poselitve posameznih družin FONDA s Pirana v smeri Tržaškega zaledja in SV Istre, ki je tako kot Piran v tistem času pripadala Beneški republiki, v notranjost celine proti Krasu.

Poselitev bi lahko potekala v smeri Črnega kala proti Socerbu, Dolini in Bazovici (o tem pričajo tudi ledinska imena "Fonda", ki sem jih našel na območju Socerba in v okolici Boršta oz. Zabrežca, naselij tik Kraškega roba, ki danes pripadata občini Dolina. Predvidevam, da je nastanek slovenske veje priimka povezan s spremembo meje med takratno Beneško republiko in deželo Kranjsko, ki se je zgodila v času trajanja 1.beneške vojne (1508-16). Takrat so se Benečani in Habsburžani spopadli za oblast nad nekdanjo Furlansko krajino in severnim Jadranom. Tudi spodnji del dolinske občine, ki je v srednjem veku tvoril upravno enoto imenovano "Vallis Mucho", in je imel vsaj od leta 1173 pa vse do leta 1511 sedež v Muhovem gradu pri Zabrežcu, je pripadal večino tega časa Beneški republiki. Leta 1511 pa je bilo celotno današnje ozemlje Doline, razen Mačkovelj, ki so pripadale miljski občini (torej Beneški republiki vse do leta 1797), po zmagi Habsburžanov priključeno deželi Kranjski. Domnevam, da je v tem času, med drugimi, tudi do tedaj "beneška družina" FONDA z območja Doline ostala na Kranjskem in se tu prilagodila novi družbeni ureditvi. Nove meje so bile potrjene s premirjem v Wormsu leta 1521, in morda to leto lahko štejemo za začetek "Slovenske veje" priimka FONDA. V letu 2004 živi v Kopru 5 družin FONDA, v Lokvi 3, po 2 v Sežani in v Ankaranu, po ena pa v Danah pri Sežani, Dekanih in Postojni. Družine FONDA v Luciji(5), Piranu(3), Dragonji(1) in Parecagu(1) imajo verjetno italijanske korenine (vir: TIS 2004).

Še ena veja družin FONDA, ki se je razvila na območju Slovenije je zanimiva. V Savinjski dolini je danes na ozkem območju, v pasu med Braslovčami in Latkovo vasjo, zabeležena ena večjih gostot pojavljanja priimka FONDA. Zanimive smernice o nastanku "Savinjske veje" družin FONDA sem zasledil v knjigi Ivana Dolinarja. Njegov sprehod skozi zgodovino Latkove vasi in njenih domačinov, ponuja zanimive zabeležke tudi v zvezi z družinami FONDA na tem območju. V letu 1780 je prvi, kot poročna priča v Latkovi vasi, omenjen Andrej FONDA iz Braslovč. Drugi, Valentin FONDA iz Grajske vasi je bil leta 1790 med cenilci dedne pogodbe neke družine iz Latkove vasi. Ob popisu leta 1840, se v Latkovi vasi priimek FONDA še ne pojavlja, zanimiv pa je podatek iz leta 1870. V tem času je namreč bila v Latkovi vasi na štev.23 najemiška hiša, v kateri je bila kovačija. Med najemniki je omenjen tudi FONDA, katerega potomci danes živijo v Latkovi vasi. Johann FONDA (1846-1916) se je namreč leta 1873 poročil z domačinko Lucijo OCVIRK (1835-1914) "Kregarjevo". Po 6 letih prevzameta kmetijo nevestinih staršev. V letu 2004 živi v Latkovi vasi 5 družin FONDA, 2 družini FONDA živita v Kamenčah, po ena pa v Ločici ob Savinji, Orovi vasi, Preboldu in Rakovljah (vir: TIS 2004).

Korenine priimka FONDA v vasi sežejo več kot 400 let v preteklost, zato že prvi matični viri ne omogočajo najti skupnega prednika rodbine. V vasi sta se razvili dve glavni veji priimka. Skupni prednik prve je Tomaž (roj.~1640) in druge Ivan /Zvane/ (roj.~1625).

Najzgodnejši vir za župnijo Lokev je "Urbar gospostva Schwarzenegg" iz leta 1574. V njem sta omenjena Urban in Gregor FUNDA, ki verjetno nista stanovala v Lokvi, sta pa imela "Na Gmajni" v obdelavi vsak po en vinograd.

Zapis, morda istega Urbana FONDA /di Corgnal/ je, prvič 31.januarja 1597, najti tudi v arhivu župnijske cerkve Sv.Justa (San Giusto), sedaj hranjenem v Zgodovinskem arhivu v Trstu. Tam je zabeležen na seznamu najemnikov. Ime Urban se, vedno v isti skupini s še tremi (Juri CEPER, Juri JASBEZ in Antonio UMECH) najemniki iz Lokve, v istem viru pojavlja tudi v letih 1611, 1615 in 1637.

V drugem lokavskem viru, "Urbar bratovščine Sv. Rešnjega telesa", s prvimi vpisi od 31.maja 1652 dalje, je omenjenih že več oseb FONDA, tokrat kot članov lokavske bratovščine. Do leta 1717 je seznam po letih vpisa naslednji:

Medtem, ko se Mihaelova družina v KK-I pojavlja le eno generacijo (oče 9 otrok, rojenih med leti 1698 in 1715) in njegovega očeta ni mogoče ugotoviti, vsi ostali pripadajo dvema družinama. Nosilec prve je Ivan FONDA (roj.ok.1625) in druge Tomaž FONDA (roj.ok.1640). V njiju bom vključil tudi Andreja, za katerega menim, da je sin Janeza, čeprav vpisa, ki bi to zagotovo potrjeval nisem našel. Hiši njegovih sinov sta namreč bili na L.101 in L.103, hiši sinov njegovega domnevnega brata Janeza (ki je tudi sin Janeza) pa na L.102 in L.104. Tudi hiše potomcev Tomaža so bile skupaj, in sicer od številke L.84 do L.90 (razen L.89). Čeprav moja družina izvira iz veje Janeza, sem raziskal obe, ki jih bom predstavil podrobneje.

Vzporedno z matičnimi knjigami (krstne, poročne in mrliške knjige), ki so imele državno-upravno veljavo, so v župnijah od 2.pol.18.stol. dalje vodili tudi interne knjige župljanov, ti. "Status Animarum" knjige, v katerih so beležili stanje po posameznih gospodinjstvih (nekaj podobnega kot so danes popisi prebivalstva).

V njih so prebivalci posameznega kraja (ali vasi) znotraj župnije predstavljeni po hišah v katerih so živel, hkrati z sorodstvenimi vezmi in vsaj letnico rojstva posameznika. Ko so se pojavile hišne številke (v Lokvi lahko prve zabeležke hišnih številk zasledimo nekje po letu 1760, najprej v poročnih knjigah, v 70-tih letih 18.stol. pa so se beležile že redno tudi ob krstih otrok) so družinske knjige koristne tudi za spremljanje le teh. Zaradi večkratnih menjav hišnih številk, ki so se zaradi različnih razlogov dogajale, pa so takorekoč nepogrešljiv pripomoček pri raziskovanju posamezne družine. V nadaljevanju bom ravno na podlagi te dobrine prikazal kje so posamezne družine FONDA v Lokvi bivale od konca 18.stol. dalje.

Iz podatkov, ki so mi bili na voljo sem razbral, da so se hišne številke v Lokvi po letu 1763 (ko sem jo prvič zasledil) menjale v naslednjih letih: 1808, 1812, 1818, 1860, ...

Obdobje 1775-1792:
Na podlagi zabeleženih rojstev v tem obdobju so družine FONDA živele na številkah: 51, 85, 86, 87, 88, 102, 103, 104, in 109.

Status Animarum I (1792):

Dr.	J/T	Hiš.št.	Nosilec družine	Opomba
1	T	48/38	Antonius FONDA (1745) & Dorothea roj.URSHIZ
2	T	68/ --	Franciscus FONDA (1764) mati: Ursula roj.ZHOK (1738)
3	T	84/76/90	Michael FONDA (1733)
4	T	85/78/91	Antonius FONDA (1736) & Joanna roj.FONDA (1742)
5	T	86/79/92	Antonius FONDA (1755) pok. Blasy
6	T	--/80/93	Martinus FONDA (1774) & Lucia (1772)
7	T	88/81/94	Gasparus FONDA (1740) & Ursula roj. UMEG (1740)
8	T	--/--/110	Antonius FONDA (1785) od Laurenty & Helena roj ROSANZ (1785)
9	T	90/83	Simon FONDA (1740) & Marina (1740)
10	J	101/95	Ursula (1759) pok. Martiny FONDA (1758)
11	J	103/96	Georgius FONDA (1740) & Ursula roj.CARISH (1744)
12	J	104/98/85	Georgius FONDA (1732) & Gertrudes roj.GUSTIN (1736)

Status Animarum II (1824):

Dr.	J/T	Hiš.št.	Nosilec družine	Opomba
1	T	38	Antonius FONDA (1745)	-> SILA
2	T	91	Gregorius FONDA (1782) & Maria roj.FONDA (1783)
3	T	93	Michael FONDA (1799) & Josepha roj.MEULA (1802)
			oče: Martinus FONDA (1774), brat: Martinus FONDA (1803)
4	T	94	Josephus FONDA (1795) & Ursula roj.SILLA (1790)
			oče: Thomas FONDA (1766) vdovec, brat: Andreas FONDA (1800)
5	T	110	Antonius FONDA (1785) pok. Laurenty & Helena ROSANZ (1785)
6	J	95	Matthaus FONDA (1792) & Catharina roj.SADNICH (1794)
			mati: Ursula roj. (1759-1825)
7	J	97	Michael FONDA (1796) pok. Francisci
			brat: Joannes FONDA (1793), sestra: Maria FONDA (1790)
8	J	96	Georgius FONDA (1769) & Josepha (1778)
9	J	85	Andreas FONDA (1802) & Maria Anna roj.MLAZH (1801)
			mati: Antonia roj.MARCOUZIZH (1773) pok. Simonis FONDA

Status Animarum III (1834):

V tretji družinski knjigi se prvič pojavijo hišna imena. Kar zadeva družine FONDA je zabeleženih 7 hišnih imen: "SORZH", "ZHIVITNIK", "TABIAN", "ROŽANC", "BABNIK", "PEČAR" in "JURČEK". Od njih so se do 20.stoletja obdržali le "SORZH" (="ČORC"), "ROŽANC" in "PEČAR". Ostale družine so se izselile ali pa je izumrla moška linija, in se je spremenil priimek ("ZHIVITNIK" -> priimek UMEK, "JURČEK" -> priimek ČOK, ...).

Dr.	J/T	Hiš.št.	Nosilec družine	Hišno ime
1	T	91	Michael FONDA (1803) od Gregory (1782)	"SORZH"
2	T	93	Michael FONDA (1799) od Martiny (1774)	"ZHIVITNIK"
3	T	94	Josephus FONDA (1795) od Thomas (1766)	"TABIAN"
4	T	110	Antonius FONDA (1813) od Antony (1785) & Catharina roj.BAN (1826)	"ROŽANC"
5	J	95	Matthaus FONDA (1792) & Agnes roj.LUKOVIZ (1790)	"BABNIK"
6	J	97	Michael FONDA (1796) & Josepha roj. HERVAT (1798)	"PEČAR"
			brat: Joannes FONDA (1793)
7	J	96	Antonius FONDA (1801) od Georgy (1769)	"JURČEK"
			& Agnes roj.BERNETIZH (1807/8)

Status Animarum IV (1878):

Dr.	J/T	Hiš.št.	Nosilec družine	Hišno ime
1	T	91/25	Joannes FONDA (1837) & Agnes roj.MEULA	"ČORČ"
			oče: Michael FONDA (1803), mati: Helena roj.PERHAUZ (1808)
2	T	110/5	Antonius FONDA (1848) & Francisca roj.KOBEJA (1858)	"ROŽANC"
3	T	157	Franciscus FONDA (1842) & Josepha roj.MLJAČ (1841)	"PRI TONIJEVIH"
4	J	95/18	Antonius FONDA (1854) & Maria roj.ČOK (1855)	"VRŠANC"
5	J	97/16	Andreas FONDA (1839)	"PEČAR"
6	J	85/19	Josephus FONDA (1839) od Andreas (1802) & Maria roj.STOPAR (1837)	"MERLOVEC"

Status Animarum V (1896):

Knjiga vsebuje popis družin v Lokvi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, nekje do 1.sv (1914). Stanje se je po tem času precej spremenilo, saj se je mnogo družin izselilo, precej tudi v Ameriko.

Dr.	J/T	Hiš.št.	Nosilec družine	Hišno ime
1	T	25	Antonius FONDA (1859) & Maria ROŽANC (1863)	"ČORČ"
			sin: Antonius FONDA (1888) & Maria UMEK (1891)
		153	Michael FONDA (1842) & Agnes roj.MIROŠIČ (1850)
		115	sin: Franciscus FONDA (1875) & Anna MEVLJA (1878)	"ČORC FRANE"
2	T	5	Catharina FONDA roj.BAN (1826)	"ROŽANC"
			sin: Antonius FONDA (1848) & Francisca roj.KOBEJA (1858)
			vnuk: Antonius FONDA (1897) & Maria roj.BOŽEGLAV (1901)
3	T	157	Franciscus FONDA (1842) & Josepha roj.MLJAČ (1841)	"PRI TONIJEVIH"
			sin: Antonius FONDA (1875) & Theresia roj.ŠKAMPERLE (1886)
4	T	163	Joannes FONDA (1854) & Maria roj.FERNETIČ (1862)
		57	Antonius FONDA (1889) od Joannes (1854) & Francisca roj.UMEK (1890)	"TONE ČIKATOV"
5	J	18	Franciscus FONDA (1862) od Andrea ---> v Tergeste	"VRŠANC"
			Antonius FONDA (1854) od Andrea & Maria roj.ČOK (1855)
		215	Franciscus FONDA (1893) od Antonius	"VRŠANCEV FRANE"
6	J	16	Andreas FONDA (1839) & Mariana roj.OBERSNEL (1838)	"PEČAR"
		68	Josephus FONDA (1875) od Andrea & Francisca roj.BOZJEGLAV(1875)	"PRI PEČARJI PEPETI"
		164	lastnik: Josephus FONDA (1875) od Andrea
		185	Antonius FONDA (1873) od Andrea	"MRLOVEC-PEČAR"
7	J	19	Josephus FONDA (1839) & Maria roj.STOPAR (1837)	"MRLOVEC"
			hči: Catharina (1861) por. Lucas MIRC

Zapisi torej kažejo, da se je v začetku 20. stoletja v Lokvi priimek FONDA pojavljal v povezavi s 7 glavnimi hišnimi imeni: "ČORCEVI", "ROŽANCEVI", "TONIJEVI", "ČIKATOVI", "VRŠANCEVI", "PEČARJEVI" in "MRLJEVI". V preglednici spodaj je prikazana stopnja sorodstva glede na skupnega prednika.

	"ČORCEVI"	"ROŽANCEVI"	"TONIJEVI"	"ČIKATOVI"	"VRŠANCEVI"	"PEČARJEVI"	"MRLJEVI"
"ČORCEVI"	*	Blaž (~1665)	Blaž (~1665)	Blaž (~1665)
"ROŽANCEVI"	Blaž (~1665)	*	Anton (1813)	Anton (1813)		T O M A Ž
"TONIJEVI"	Blaž (~1665)	Anton (1813)	*	Anton (1813)
"ČIKATOVI"	Blaž (~1665)	Anton (1813)	Anton (1813)	*
"VRŠANCEVI"					*	Ivan (~1625)	Ivan (~1625)
"PEČARJEVI"		I V A N			Ivan (~1625)	*	Ivan (1667)
"MRLJEVI"					Ivan (~1625)	Ivan (1667)	*