LOKEV na KRASU



Priimki v drevesu prednikov:

BABUDER BEK BEZEK BENČINA BERNETIČ (BISOGARJE) BOLE BOŽEGLAV BRADAČ CERKVENIK ČOK FELICIJAN FENON FONDA FRANKOVIČ GOMBAČ GRANDIČ GUŠTIN HERVAT HREŠČAK HVALA IŽANC KARIŽ KOCJAN (KOMAR) KRALJ KUKEC KUNTO LIPOLT LUKEŽIČ LUKOVČIČ MAGAJNA MAHNIČ MAJCEN MARKOV(Č)IČ MASLIČ MEVLJA MLJAČ MOŽE OBERSNEL PERHAVEC PIRIH RACE RAPOTEC RENČELJ REŠINOVIČ ROJINA SEMEC STOPAR SVETINA ŠKIBIN (ŠUMAN) ŠUŠMELJ ŠVAB TIŠLER TREBEC UMEK VALEČIČ VEVER VITEZ (ZAFRED)



D r u ž i n a F O N D A - "PEČAR"
Lokev 16, Slovenija

O IZVORU PRIIMKA - Beneški priimek s koreninami v rimski plebejski rodovni skupnosti "Gens FUNDANIA" in English. V današnji obliki nastal v Piranu; Domnevno v času pokristjanjevanja siceršnje rodovno ime Fundanius izgubi romansko končnico -ius, in se postopoma preoblikuje v priimek Fonda. Zgodnji zapisi: Dominicus FONDA iz Pirana (leta 1230 kot priča pri dogovoru o oddaji velike količine olja), Paponi filio Dominici FONDE de Pirano (1255). Pojav priimka na Kranjskem in s tem nastanek "slovenske veje" priimka, gre umestiti v čas 1. beneške vojne (1508-16), ko Habsburžani v boju proti Benečanom pridobijo del ozemlja v zaledju Trsta (Dolina). Najzgodnejši zapisi: urbar gospostva Schwarzennegg iz leta 1574 v vasi Lokev na Krasu (Hülben, Cornial), ko imata tam vsak svoj vinograd v najemu Urban in Gregor FUNDA. Urban FONDA di Corgnal je v evidenci najemnikov (takrat v ž.c. sv. Justa v Trstu) omenjen še nekajkrat, prvič leta 1597. Leta 1793 (po SA) v Lokvi živi 12 družin s tem priimkom. Priimek je danes relativno močno zastopan tudi v Savinjski regiji (Latkova vas). Zgodnje omembe: Andrea FONDA iz Braslovč (leta 1780 poročna priča v Latkovi vasi), Valentin FONDA iz Grajske vasi (leta 1790 cenilec dedne pogodbe v Latkovi vasi). Prvi priseljenec v Ameriko (Albany, New Amsterdam): Jellis FONDA (1614-1659) leta 1650. Relativno močno priimek zastopan tudi v francoskih vzhodnih Pirinejih (Pyrennees Orientales), kjer naj bi se prvič, najkasneje v 16. stoletju, pojavil v kraju Languedoc. Danes po celem svetu priimek Fonda nosi približno 1100 družin (več kot 200 jih živi v Trstu); Slovenija - ZSSP: CEo, LJo 1931, LJ 1935, Sež 1948; 2006: 149 nosilcev; 55% Obala, 30% Savinjska, 9% Osrednja Slovenija.

Register
Andreas FONDA
(08.12.1839 Lokev - 01.03.1915 Lokev)
rodovnik: Robert Fonda, 2007

Družina Andreja FONDA

Drevo prednikov Jožef FONDA - Pepi PEČARJEV "PRI PEČARJI PEPETI" Frančiška BOŽEGLAV - BOGNARJEVA Drevo prednikov
Josephus FONDA (1875-1950) & Francisca BOZJEGLAV (1875-1924)
por.05.11.1900

sinovi in hčere:
Josephus Michael FONDA (1902->1925, Argentina)
Dorothea Antonia FONDA (1903-ok.1993) Ludovicus FONDA+ (1905-1905) Joanna FONDA (1909-1983) Joannes FONDA (1911-1968) Maria FONDA+ (1913-1913)

Družina FONDA Družina FONDA
1965 - "BOGNARJEVI" - FONDA, Lokev 102\68 - 1967



D r u ž i n a C E R K V E N I K - "GORNJI BRAJDNIK"
Lokev 60, Slovenija

O IZVORU PRIIMKA - glede na gostoto porazdelitve priimka danes, kaže, da je nastal na območju Gornjih Vrem. Znano je, da je v bližini kraja še med 2. sv. deloval Cerkvenikov mlin. Rod Cerkvenikov je bil tudi sicer močno povezan z obrežjem reke Reke, saj so se tudi kasnejše selitve družin v znatnem deležu vršile vzdolž njenega obrežja v smeri proti Škocjanskim jamam. Najzgodnejši zabeleženi zapisi priimka v KK-Brezovica: 13.1.1642 rojena Agnes filia leg. Juri CERQUENICH et ux.eius Spella, boter: Gregorio CERQUENICH ex Rodick; Michael ZERGUENICH ex Rodick roj.~1610; Josephus ZERQUENICH ex S.Canciano roj.~1655; Martinus ZERQUENICH ex Gradischa(Vrem) roj.~1660. Michael ZERQVENIG (r.~1715) iz Betajne, "Betanc", je prvi v vrsti od katerega dalje lahko z gotovostjo spremljam svojo rodovno vez. Rod Cerkvenikov pri "Betancu" je bil že takrat vsaj 100 let star in morda je bila to prva kmetija v Betajni. Njegov sin Andrej(1744-1785) je leta 1769 pristopil v Dane k "Bečkonu", kjer je poročil Heleno, vdovo po Mateju GRANDIČU. Andrejev sin Anton(1783-1828) ni nadaljeval roda v Danah (to je verjetno generacijo ali dve pripadlo GRANDIČ-em), temveč je s poroko leta 1811 naselil prazno hišo v Kačičah. Tu se je razvila veja "Belajevih". Medtem, ko je starejši od njegovih dveh sinov Mihael(1814-) nadaljeval rod "Belajevih" v Kačičah, je mlajši Anton(1820-1898) pristopil v Prelože pri Lokvi k "Martincevim". Ta je imel štiri sinove (Martinc, >Martnjač, >Bečkon v Dane, >Brajdnik) med katerimi je bil Mihael(1858-1943) najmlajši. Slednji si je svojo družino ustvaril v Lokvi pri "Brajdnikovih". Tudi njegov sin je bil Mihael(1886-1952). V ZDA se pojavlja tudi zapis CERVENIK, v Italiji pa CERQUENI. in CERQUENICH. Slovenija - ZSSP: Lit, Črn, Laš, CEo, LJo, NM, LJ, PO, Sež; 2006: 304 nosilcev; 51% Obala, 28% Osrednja Slovenija, 6% Notr, 5% Podravska, 4% Goriška, 3% Savinjska.

Register
Antonius CERKVENIK
(30.05.1820 Kačiče - 04.03.1898 Prelože)
rodovnik: Robert Fonda, 2007

Družina Mihaela CERKVENIK st.

Drevo prednikov Mihael CERKVENIK - BRAJDNIKOV
"BRAJDNIKOVI" Jožefa MLJAČ - TONJEVA s Prelož Drevo prednikov
Michael CERKVENIK (1886-1952) & Josepha MLJAČ (1893-1977)
por.18.07.1914

sinovi in hčere:
Josepha CERKVENIK(1915-1983) Ana Maria CERKVENIK (1919) Maria Michaela CERKVENIK (1920-2000) Antonius Michael CERKVENIK (1922-1937) Joannes CERKVENIK (1924-1943) Albina Zora CERKVENIK+ (1927-1929)

Družina CERKVENIK
29.Sep.1929 - "BRAJDNIKOVI" - CERKVENIK, Lokev 81\60



D r u ž i n a B O Ž E G L A V - "BOGNAR"
Lokev 164, Slovenija

O IZVORU PRIIMKA - prvič je priimek zaslediti v Trstu leta 1202, ko se pojavita obliki DeBOSSESCLAU in BOSISCLAU. Priimek naj bi bil povezan s praznovanjem božiča. Po urbarju gospostva Schwarzenegg iz leta 1574 v vasi Lokev živita dve družini s tem priimkom. Gospodar prve je bil Viduez BOSHIGLAU (1/2 kmet) in druge Micola BOSCHIGLAU (kajžar). Anton BOSYGLAU (r~1600), ki je verjetno vnuk enega od njih je, kot kaže, skupni prednik vseh današnjih BOŽEGLAV-ov. Po prvem znanem viru so bili pastirji (po domače "Črednikovi") in so morda skrbeli za pašo živine v Lokvi. Okoli leta 1700 je v strnjeni posesti (kasneje so bile to hiše s številkami L.21-25) v Lokvi živelo 5 družin BOŽEGLAV. Najstarejša hišna imena s tem priimkom v 18.stoletju so bila "L.21:?" (kasneje Skok,>L.19:Bertole),"L.22:Rusec", "L.23:Tončin" (kasneje Škabar, "L.70:Juret), "L.24:Tilhovi" (kasneje Packon, >L.123:Matužin, >L.44:Bognar) in "L.25:Borstner". Tudi glede na sedanjo razpršenost priimka ni dvoma, da je BOŽEGLAV tipičen Lokavski priimek. Druge oblike zapisa 17. in 18. stol. BOSIGLAU, BOSYGLAU, BOSIAGLAU, BOSHIAGLAU, BOSJAGLAU, 18. in 19. stol.: BOSHEGLAU, BOSHJA GLAU, BOSJAHLAU, BOSHAGLAU, 19. in 20. stol.: BOŽJEGLAV, BOŽEGLAV. Slovenija - ZSSP: LJ, MB 1935, Sež 1948; 2006: 84 nosilcev; 74% Obala, 13% Osrednja Slovenija, 7% Notranjska.

Register
Franciscus BOZEGLAV
(17.09.1846 Lokev - 05.02.1904 Lokev)
rodovnik: Robert Fonda, 2007

Družina Frančiška BOŽEGLAVA

sinovi in hčere:
Maria Anna BOZJEGLAV (1870-1912) Francisca BOZJEGLAV (1875-1924)
Franciscus Petrus BOZJEGLAV+ (1879-1879) Catherina BOZJEGLAV (1880-1970) Josepha BOZJEGLAV+ (1883-1884) Franciscus BOZJEGLAV (1886-) Joanna BOZJEGLAV (1890-1968) Antonia BOZJEGLAV (1892-ok.1972)



D r u ž i n a M L J A Č - "GORNJI TONJEVEC"
Prelože 23, Slovenija

O IZVORU PRIIMKA - priimek izvira iz Prelož pri Lokvi; Po ljudskem izročilu je neki pastir, ki je najprej živel v Mandarjah (pod Obrovnikom na poti proti Gročani) hodil na pašo v breg nad Lokvijo. Sčasoma si je tam postavil kmetijo, si ustvaril družino in se tja preselil (preložil). Tako je v 16. stoletju na območju nekdanjega lokavskega pašnika nastala vas Prelože. Vasko Simoniti v delu "Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju" v letih 1553 in 1556 omenja dva konjeniška glasnika (sla) iz kraja(?) Mlač v Hrvaški krajini (Slavonija); v urbarju Schwarzenegg (1574) za Lokev sta zabeleženi dve kmetiji Mlač; v prvi so bili gospodarji, vsak do 1/3 bratje(?) Gaspar, Mathia in Gregor MLASCH, v drugi pa si je pol kmetije delil Ellae MLATSCH. Bratovščina Sv. RT (1652): Andreas Mliaz; V 18. stoletju so Prelože pri Lokvi imele 25 hiš in pri 19 med njimi so se pisali MLAČ. Druge oblike zapisa 17.-20. stol.: Mlaz, Mliazh, Mlazh, Mlac, Mlač, Mljač; ZSSP: MBd, LJ, MB, Sež, PT (v ZSSP tudi Mljač, Mljac, Mljoc); Danes prevladuje oblika zapisa priimka MLJAČ. V ZDA (potomci izseljencev iz Prelož) ima priimek oblike MLACK, MLAC in MELJAC. V Italiji je najpogostejša oblika zapisa priimka MILAZZI. Slovenija - ZSSP: CEo, LJ, Sež; 2006-MLJAČ: 103 nosilci; 53% Obala, 18% Osrednja Slovenija, 14% Savinjska, 8% Zasavska, 4% Pomurska, 3% Notranjska. ZSSP: MBd, LJ, MB, Sež, PT; 2006-MLAČ: 32 nosilcev; 19% Osrednja Slovenija, 13% Notranjska, 9% Savinjska.

Register
Antonius MLAC
(21.06.1863 Prelože - 24.01.1938 Prelože)
rodovnik: Robert Fonda, 2007

Drevo prednikov Anton MLJAČ - TONJEVEC "TONJEVI" Marija MLJAČ - CESARJEVA s Prelož Drevo prednikov
Antonius MLAC (1863-1938) & Maria MLJAČ (1863-1950)
por.24.11.1886

Družina Antona MLAČ

sinovi in hčere:
Ana MLAČ+ (1888-1889) Antonius MLAČ (1889-1957) Joannes MLAČ+ (1892-1892) Josepha MLAČ (1893-1977) Joannes MLAČ+ (1895-1896)
Anna MLAČ (1897-1993) Maria MLAČ+ (1899-1902) Antonia MLAČ+ (1900-1902) Felix Srečko MLAČ (1902-1909) <hči-mrtvorojena>+ (1904) Maria MLAČ (1905-1963)

Družina MLAČ
"GORNJI TONJEVI" - MLAČ s Prelož 25\23, ~1918